SI
Down to content

NA SONČNI STRANI ŽIVLJENJA

Ko v Sloveniji rečemo Gorenjska, mislimo alpski in predalpski svet: dvatisočake Julijskih Alp, ki se raztezajo na severozahodu Slovenije prek meje z Italijo, vrhove Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, ki povezujejo sever Slovenije z Avstrijo, zlasti z Julijskimi Alpami povezana predalpska hribovja, ki na vsakem koraku presenetijo z drugačnimi kulturnimi in naravnimi posebnostmi.

Območje Slovenskih Alp je stičišče treh velikih gorskih masivov in predalpskega hribovja. Po območju vodijo številne dobro označene planinske in pohodniške, panoramske in tematske poti.

JULIJSKE ALPE

EDINI NARODNI PARK

Zahodne Julijske Alpe, ki povezujejo Slovenijo z Italijo, in Vzhodne ali Osrednje Julijske Alpe so skupaj z robnimi planotami oaza neokrnjene in večinoma zaščitene narave. Obsegajo 1542 km2, njihovo jedro pa je kar 838 km2 velik Triglavski narodni park. Najvišji vrh je Triglav (2864 m).

V razmeroma mladem površju so pod vrhovi, ki presegajo 2500 metrov, globoko vrezane doline, med njimi so pogoste kraške planote. Podnebje je gorsko, snežna meja je relativno nizka.

ZAHODNE KARAVANKE

NAJSTAREJŠE GORE

Karavanke, gorska veriga na severozahodu Slovenije, privlačijo z visokogorskim videzom, čeprav je vrhov, višjih od 2000 m, le 14.  Najvišji vrh je Stol (2.236 m). Najstarejša kamnina je devonski apnenec v okolici Jezerskega. Kamnine so večinoma neprepustne, večja vodotoka sta le Tržiška Bistrica, ki je blizu Tržiča vrezala tudi izjemno Dovžanovo sotesko, in Kokra, ki ima svojo divjo sotesko v središču Kranja.

KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE

Gorovje na severu Slovenije se ponaša z več kot 30 vrhovi, ki se vzpenjajo nad 2000 m, polovica površja pa je sredogorskega - v višinah od 500 do 1000 m. V pogorjih, ki se z gorenjske strani dvigajo nad Cerkljami in Jezerskim, so pogoste kraške jame in brezna. Najvišji vrh je Grintavec (2558 m).

LEDENIK POD SKUTO

Pod Skuto (2533 m) so ostanki najbolj jugovzhodno ležečega ledenika, ki se zaradi senčne lege med visokimi stenami krči počasneje kot drugi ledeniki.

PREDALPSKA HRIBOVJA

POLJANSKA IN SELŠKA DOLINA

Škofjeloško in Polhograjsko hribovje na severovzhodu meji na Julijske Alpe. Najvišji greben poteka od Škofje Loke prek Blegoša in Porezna. Kamnine so raznotere: četrtino predstavljajo dolomitna območja, na katerih so značilne velike strmine, ozke doline in številne soteske rek in potokov.

Ob dveh krakih reke Sore se širita Poljanska dolina s kraji Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane in Žiri, ter Selška dolina z Železniki.