Na območju ledeniških jezer in dolin, kraških izvirov in slapov, ostankov nekoč mogočnega ledenika, povsod jemljejo dih visoki vrhovi. Med njimi se skrivajo tipični visokogorski kraški pojavi in kraško podzemlje z več kot 600 odkritimi jamami. Tu je Triglavska severna stena, druga najvišja stena v Julijskih Alpah.

Pogled se ujame v številna naravna okna, največja med njimi so v Prisanku (2547 m), kjer je tudi skalna podoba Ajdovske deklice.

Na območju parka se stikata stavbna kultura kamna in stavbna kultura lesa z več kot 300 enotami nepremične kulturne dediščine. V parku je 25 naselij s prepoznavnimi značilnostmi, po planinah so pastirska naselja. Med starimi domačijami izstopa Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni, med sakralnimi objekti izstopajo cerkev sv. Janeza in cerkev Sv. Duha ob Bohinjskem jezeru, cerkvica na Javorci in Ruska kapelica pod Vršičem. Med posebnimi pomniki preteklosti je kovinski Aljažev stolp na vrhu Triglava, najvišje slovenske gore (2864 m), po kateri je park dobil tudi ime.